Digitalna distribucija videoiger, ki je danes nepogrešljiva v igričarski industriji, se je začela v osemdesetih letih, ko je Atari 2600 uvedel storitev GameLite. Igričarjem je omogočala, da so videoigre za krajši čas najeli, vendar na trgu ni dosegla večjega uspeha. Večina naprav, ki so bile takrat na voljo na trgu, je še vedno uporabljala fizične medije, kot so diskete ali zgoščenke. Mnogi se še spomnimo časov, ko jih je bilo treba zamenjati med postopkom namestitve. Za igranje videoigre je bilo pogosto treba menjavati CD-je – tudi med samimi igralnimi sejami. Sprememba, ki jo je digitalna distribucija prinesla v industrijo, je revolucionirala ne le načine pridobivanja, shranjevanja in doživljanja videoiger za igričarje, temveč tudi način njihovega izdajanja. Razvijalcem je omogočila lažje posodabljanje in prodajo dodatne vsebine (DLC).
